Veliko sem prepotoval in videl preveč brezupa v galaksiji.
Mnogo sam putovao i još više toga video da bih ignorisao toliki očaj po galaksiji.
In videl je Bog svetlobo, da je dobra; in ločil je Bog svetlobo od teme.
I vide Bog svetlost da je dobra; i rastavi Bog svetlost od tame.
zdaj pa pojdem doli in videl bom, ali so docela tako delali, kakor se glasi njih vpitje, ki je prišlo do mene; če pa ne, bom spoznal.
Zato ću sići da vidim eda li sve čine kao što vika dodje preda me; ako li nije tako, da znam.
In pogleda proti Sodomi in Gomori in proti vsej zemlji one ravnine, in videl je, in glej: dim se je vzdigal od zemlje kakor dim apnenice.
I pogleda na Sodom i Gomor i svu okolinu po onoj ravni, i ugleda, a to se dizaše dim od zemlje kao dim iz peći.
In videl jo je Sihem, sin Hamorja Hevejca, kneza v tistem kraju, in jo ugrabi ter leže ž njo in jo posili.
A ugleda je Sihem, sin Emora Efejina, kneza od one zemlje, i uze je i leže s njom i osramoti je.
In videl je Jožef Efraimove otroke do tretjega rodu; tudi sinovi Mahirja, sina Manasejevega, so se rodili Jožefu na kolenih.
I vide Josif sinove Jefremove do trećeg kolena; i sinovi Mahira sina Manasijinog rodiše se i odrastoše na kolenima Josifovim.
In sedaj, glej, vpitje sinov Izraelovih je prišlo do mene, in videl sem tudi stisko, s katero jih stiskajo Egipčani.
I sada evo vika sinova Izrailjevih dodje preda me, i videh muku, kojom ih muče Misirci.
In zgodi se, ko pojde mimo slava moja, da te postavim v skalno razpoko in te pokrijem z roko svojo, dokler ne preidem mimo.Potem odmaknem roko svojo, in videl me boš odzadaj, a obličja mojega ne bode videti.
I kad stane prolaziti slava moja, metnuću te u raselinu kamenu, i zakloniću te rukom svojom dok ne prodjem.
Potem odmaknem roko svojo, in videl me boš odzadaj, a obličja mojega ne bode videti.
Potom ću dignuti ruku svoju, i videćeš me s ledja, a lice se moje ne može videti.
In klicali smo h GOSPODU, Bogu svojih očetov, in GOSPOD je uslišal naš glas in videl našo revo, naš trud in našo stisko,
I mi zavapismo ka Gospodu Bogu otaca svojih, i Gospod ču glas naš, i pogleda na muku našu, na trud naš i na nevolju našu
Job pa je živel potem sto in štirideset let in videl je otroke svoje in svojih otrok otroke, štiri pokolenja.In Job je umrl, star in dni svojih sit.
I posle požive Jov sto i četrdeset godina, i vide sinove i unuke do četvrtog kolena.
In videl je vozove, dvojne jahače, jezdece na oslih in jezdece na velblodih. In poslušal je napeto, z največjo pozornostjo,
I vide kola, i dva reda konjika; kola s magarcima i kola s kamilama; i pažaše dobro velikom pažnjom.
In videl sem, in glej: podoba, ki se je videla kakor ogenj; od njenega ledja doli ogenj in od njenega ledja gori se je videlo kakor blišč, kakor lice svetle kovine.
I videh, a to oblik na oči kao oganj, od bedara Mu dole beše oganj, a od bedara gore beše kao svetlost, kao jaka svetlost.
In videl sem, in glej, na nebesnem raztežju, ki se je razpenjalo nad glavami kerubimov, se je prikazalo kakor safirov kamen in se je videlo kakor podoba prestola, kažočega se nad njimi.
Potom videh, i gle, na nebu koje beše nad glavama heruvimima pokaza se nad njima kao kamen safir na oči kao presto.
In videl sem odstavek spodaj okoli hiše: postranske sobe so imele podzid eno šibo širok, šest komolcev do stika.
I videh uz dom visinu unaokolo; a pod u kleti beše s cele trske, šest lakata.
In videl sem v prikazni; bilo pa je, ko sem videl, da sem bil v gradu Susanu, ki je v Elamski pokrajini; in videl sem v prikazni, in bil sem pri reki Ulaju.
I videh u utvari; a bejah u Susanu u gradu koji je u zemlji Elamu, kad videh, i videh u utvari i bejah na vodi Ulaju.
In ostal sem sam in videl to veliko prikazen; in moči ni ostalo v meni in barva v licu se mi je izpremenila, da je bilo spačeno, in nič moči nisem imel.
I ostah sam i videh tu veliku utvaru, i ne osta snage u meni, i lepota mi se nagrdi, i ne imah snage.
Potem mu zopet položi roke na oči, in on vidi razločno, in je ozdravel in videl bistro vse.
I potom opet metnu mu ruke na oči, i reče mu da progleda: i isceli se, i vide sve lepo.
Abraham, oče vaš, se je veselil, da bo videl moj dan; in videl ga je in se je vzradoval.
Avraam, otac vaš, bio je rad da vidi dan moj; i vide, i obradova se.
in videl sem ga, da mi pravi: Pohiti in odidi naglo iz Jeruzalema, ker ne sprejmo pričevanja tvojega o meni.
I videh Ga gde mi govori: Pohitaj te izadji iz Jerusalima, jer neće primiti svedočanstvo tvoje za mene.
In videl sem v desnici sedečega na prestolu knjigo popisano znotraj in zadaj, zapečateno s sedmimi pečati.
I videh u desnici Onog što sedjaše na prestolu knjigu napisanu iznutra i spolja, zapečaćenu sa sedam pečata.
In videl sem mogočnega angela, oznanjujočega z velikim glasom: Kdo je vreden odpreti knjigo in odtrgati pečate njene?
I videh andjela jakog gde propoveda glasom velikim: Ko je dostojan da otvori knjigu i da razlomi pečate njene?
In videl sem sredi prestola in četverih živali in sredi starejšin Jagnje stoječe, kakor zaklano, ki je imelo sedem rogov in očes sedem, katera so sedmeri Duhovi Božji, poslani na vso zemljo.
I videh, i gle, nasred prestola i četiri životinje, i posred starešina Jagnje stajaše kao zaklano, i imaše sedam rogova, i sedam očiju, koje su sedam duhova Božijih poslanih po svemu svetu.
In videl sem in slišal sem glas mnogih angelov okrog prestola in živali in starejšin, in njih število je bilo miriad miriade in tisočev tisoči,
I videh, i čuh glas andjela mnogih oko prestola i životinja i starešina, i beše broj njihov hiljada hiljada.
In videl sem, ko je Jagnje odprlo enega izmed sedmerih pečatov, in slišal sem eno izmed četverih živali govoriti kakor groma glas: Pridi!
I videh kad otvori Jagnje jedan od sedam pečata, i čuh jednu od četiri životinje gde govori kao glas gromovni: Dodji i vidi.
In videl sem, in glej: bel konj, in sedeči na njem je imel lok; in dan mu je bil venec, in izšel je zmagovit in da zmaga.
I videh, i gle, konj beo, i onaj što sedjaše na njemu imaše strelu; i njemu se dade venac, i izidje pobedjujući, i da pobedi.
In videl sem, ko je odprlo šesti pečat, in nastal je velik potres, in solnce je počrnelo kakor vreča raševa, in mesec je pordel ves kakor kri,
I videh kad otvori šesti pečat, i gle, zatrese se zemlja vrlo, i sunce posta crno kao vreća od kostreti, i mesec posta kao krv;
In videl sem drugega angela, stopajočega gori od solnčnega vzhoda, ki je imel pečat Boga živega; in je zaklical z glasom velikim četverim angelom, ki jim je bilo dano kaziti zemljo in morje,
I videh drugog andjela gde se penje od istoka sunčanog, koji imaše pečat Boga Živoga; i povika glasom velikim na četiri andjela kojima beše dano da kvare zemlju i more, govoreći:
In videl sem sedmere angele, ki stoje pred Bogom; in bilo jim je danih sedem tromb.
I videh sedam andjela koji stajahu pred Bogom, i dade im se sedam truba.
In videl sem in slišal sem enega orla, letečega po sredi neba, govoriti z glasom velikim: Gorje, gorje, gorje prebivalcem na zemlji zaradi ostalih glasov trombe treh angelov, ki imajo še trobiti.
I videh, i čuh jednog andjela gde leti posred neba i govori glasom velikim: Teško, teško, teško onima koji žive na zemlji od ostalih glasova trubnih trojice andjela, koji će trubiti.
In peti angel zatrobi, in videl sem zvezdo, z neba padlo na zemljo, in dan ji je bil ključ k žrelu brezna.
I peti andjeo zatrubi, i videh zvezdu gde pade s neba na zemlju, i dade joj se ključ od studenca bezdana;
In videl sem drugega angela mogočnega iti doli z neba, ogrnjenega z oblakom, in mavrica na glavi njegovi, in obličje njegovo kakor solnce in nogi njegovi kakor stebra ognjena.
I videh drugog andjela jakog gde silazi s neba, koji beše obučen u oblak, i duga beše na glavi njegovoj, i lice njegovo beše kao sunce, i noge njegove kao stubovi ognjeni;
In videl sem drugo zver vzhajajočo iz zemlje, in imela je dva rogova, kakor jagnje, a govorila je kakor zmaj.
I videh drugu zver gde izlazi iz zemlje, i imaše dva roga kao u jagnjeta; i govoraše kao aždaha.
In videl sem, in glej: Jagnje stoječe na gori Sionu in ž njim stoštiriinštirideset tisoči, ki imajo ime njegovo in ime Očeta njegovega zapisano na čelih svojih.
I videh, i gle, Jagnje stajaše na gori sionskoj, i s Njim sto i četrdeset i četiri hiljade, koji imahu ime Oca Njegovog napisano na čelima svojim.
In videl sem drugega angela, letečega po sredi neba, ki je imel večen evangelij, da ga oznani prebivalcem na zemlji in vsakemu narodu in rodu in jeziku in ljudstvu,
I videh drugog andjela gde leti posred neba, koji imaše večno jevandjelje da objavi onima koji žive na zemlji, i svakom plemenu, i jeziku i kolenu i narodu.
In videl sem, in glej: bel oblak in na oblaku sedeč eden, podoben sinu človečjemu, imajoč na glavi venec zlat in v roki oster srp.
I videh, i gle, oblak beo, i na oblaku sedjaše kao Sin čovečiji, i imaše na glavi svojoj krunu zlatnu, i u ruci svojoj srp oštar.
In videl sem drugo znamenje v nebesih, veliko in čudovito: sedem angelov, imajočih sedmero šib poslednjih, ker se je v njih dopolnila jeza Božja.
I videh drugi veliki znak na nebu i čudo: sedam andjela koji imahu sedam poslednjih zala, jer se u njima savrši gnev Božji.
In videl sem kakor morje stekleno, namešano z ognjem, in zmagovalce nad zverjo in nad podobo njeno in nad številom njenega imena, stoječe ob morju steklenem s citrami Božjimi.
I videh kao stakleno more smešano s ognjem, i one što pobediše zver i ikonu njenu, i žig njen, i broj imena njenog, gde stoje na moru staklenom i imaju gusle Božije;
In videl sem izhajati iz ust zmajevih in iz ust zveri in iz ust lažiproroka tri nečiste duhove, enake žabam;
I videh iz usta aždahinih, i iz usta zverinih, i iz usta lažnog proroka, gde izidjoše tri nečista duha, kao žabe.
In odnese me v puščavo v Duhu; in videl sem ženo, sedečo na zveri škrlatni, polni imen preklinjanja, imajoči sedem glav in rogov deset.
I uvede me duh u pusto mesto; i videh ženu gde sedi na zveri crvenoj koja beše puna imena hulnih i imaše sedam glava i deset rogova.
In videl sem nebesa odprta, in glej: bel konj in sedeči na njem imenovan Zvesti in Resnični, in v pravičnosti sodi ter se vojskuje.
I videh nebo otvoreno, i gle, konj beo, i koji sedjaše na njemu zove se Veran i Istinit, i sudi po pravdi i vojuje.
in videl sem enega angela, stoječega v solncu, in zavpil je z glasom velikim, rekoč vsem ptičem, ki letajo po sredi neba: Pridite in zberite se k veliki večerji Božji,
I videh jednog andjela gde stoji na suncu i povika glasom velikim govoreći svima pticama koje lete ispod neba: Dodjite i skupite se na veliku večeru Božiju,
In videl sem zver in kralje zemlje in njih vojske zbrane, da se vojskujejo s sedečim na konju in z vojsko njegovo.
I videh zver i careve zemaljske i vojnike njihove skupljene da se pobiju s Onim što sedi na konju i s vojskama Njegovim.
In videl sem angela iti doli iz nebes, imajočega ključ od brezna in verigo veliko na roki svoji.
I videh andjela gde silazi s neba, koji imaše ključ od bezdana i verige velike u ruci svojoj.
In videl sem bel prestol, velik, in sedečega na njem, ki mu je izpred obličja bežala zemlja in nebo, in ni se jima našlo mesto.
I videh veliki beo presto, i Onog što sedjaše na njemu, od čijeg lica bežaše nebo i zemlja, i mesta im se ne nadje.
In videl sem novo nebo in zemljo novo; kajti prvo nebo in prva zemlja sta bila prešla, in morja ni več.
I videh nebo novo i zemlju novu; jer prvo nebo i prva zemlja prodjoše, i mora više nema.
In videl sem mesto sveto, Jeruzalem novi, da gre navzdol od Boga iz nebes, napravljeno kakor nevesta, odičena ženinu svojemu.
I ja Jovan videh grad sveti, Jerusalim nov, gde silazi od Boga s neba, pripravljen kao nevesta ukrašena mužu svom.
0.94572997093201s
Preuzmite našu aplikaciju sa rečnim igrama besplatno!
Povežite slova, otkrijte reči i izazovite svoj um na svakom novom nivou. Spremni za avanturu?